Iz Vrat, kjer je bilo parkirišče navsezgodaj zjutraj že nabito polno, smo se po Tominškovi poti povzpeli do Staničevega doma. Do koče smo prispeli že v zgodnjih dopoldanskih urah, pa vendar se nismo branili vroče goveje juhe in okusnih sirovih štrukljev. Ko se je končno zunaj nekoliko ogrelo in so skozi jutranjo meglo prodrli prvi sončni žarki, smo nadaljevali proti vrhu Begunjskega vrha. Sestopili smo po uživaškem melišču za Cmirom.