Kljub precej obsežni prenovi koče PD Jesenice na Zadnjem Voglu v preteklih letih so stalni obiskovalci koče kmalu začeli tožiti, da jih pri plezanju po začasni lestvi v zgornje nadstropje bolijo podplati. Sam večinoma spim v pritličju, zato težav s staro lestvijo nisem imel, motila pa so me stara, dotrajana tla. Tako smo kmalu začeli s planiranjem potrebnih del za leto 2018.

Začelo se je že januarja s pripravo lesa za novo lestev, ki sem jo nato pol leta počasi izdeloval v domači delavnici. Lestev je izdelana v rustikalnem slogu iz smrekovih debel, ki so bila podrta v vetrolomu decembra 2017. V podobnem stilu sem izdelal še ograjo, ki preprečuje morebitne padce iz pograda. Po končnem brušenju in lakiranju je bil potreben le še transport na Zadnji Vogel.

Ker pa smo poleti precej delali in plezali, pa še vreme pod Bohinjsko -Tolminskim grebenom je ta čas za delo precej nepredvidljivo, je bilo potrebno počakati na jesen. Planinsko društvo nam je odobrilo sredstva in na vrsti je bila menjava tal. Kot najprimernejšo opcijo smo izbrali nedrseče keramične ploščice v imitaciji lesa, ki sem jih naročil pri največjem slovenskem trgovcu z gradbenim materialom. Pozneje sem po naključju preveril številko naročenih ploščic in jo primerjal s številko izbranih ploščič v katalogu in ugotovil, da se ne ujemata. Ploščice v rožnati barvi bi kočo sicer precej poživele, a sem se kljub temu vrnil v trgovino, da popravim naročilo. Prodajalec mi je zagotovil, da bodo ploščice v dogovorjenem roku na Jesenicah.

Bližal se je datum, ko smo imeli dogovorjen prevoz na Zadnji Vogel, ploščic pa še vedno ni bilo. Ker nisem hotel tvegati, sem se dogovoril, da grem ploščice prevzet centralno skladišče v Naklo. Tam so me seznanili, da je pravo skladišče za ploščice v Celju in po nekaj telefonskih klicih mi ni preostalo drugega, kot da jih grem iskat tja. Ko smo zvečer ujeli zadnjo gondolo in prišli v kočo, so bile vse težave preteklega dneva že pozabljene.

Naslednje jutro smo se lotili praznjenja pritličja koče in odstranjevanje stare talne obloge. Da nam ne bi bilo dolgčas in da delo ne bi bilo prehitro končano smo celo dopoldne na različne načine odstranjevali lepilo. Stara talna obloga je bila namreč na nekaj mestih prilepljena na betonsko ploščo. Popoldne nam je Jure s Toyoto na planino dostavil material, ki smo ga do večera znosili do koče.

Naslednje jutro je prišel Samir, ki se je najprej nekaj časa čudil, kako je betonska plošča v koči lahko kriva v toliko različnih smereh, nato pa se je lotil polaganja ploščic. Kljub temu, da sem moral zaradi neravnih tal že prvi dan v Lesce po dodatno lepilo, so bile naslednji večer ploščice položene profesionalno. Ostali smo med tem pripravili drva in napolnili drvarnico. Naslednji dan je sledilo fugiranje in čiščenje in šele ponoči sem peš odšel v dolino.

Čez nekaj dni smo bili zopet v koči, saj nam je ostalo še nekaj dela. Pritličje smo ponovno opremili in namestili še novo lestev.

Ugotovili smo, da stara peč ne bo več varna za uporabo in po dogovoru s Planinskim društvom, smo naročili novo. Čez dva tedna smo peč pripeljali do planine in celih 130 kilogramov težko odnesli do koče, kjer odlično služi svojemu namenu. Dva dni smo urejali še malenkosti in po skupno 11. delovnih dneh zaključili z deli.

Hvala Planinskemu društvu Jesenice za vsa sredstva pri nakupu materiala in vsem, ki ste pri obnovi pomagali. Vsa dela so bila opravljena prostovoljno.

Ob tej priliki naj vas povabim na obisk – pokličite v pisarno Planinskega društva Jesenice in rezervirajte termin. Verjemite mi, uživali boste.