Erjavčeva koča stoji tik pod prelazom Vršič. Ponaša se z enim najlepših razgledov v naših gorah – vzhodno se nad melišči Suhe Pišnice z okamnelim obrazom Ajdovske deklice dvigajo mogočna ostenja Prisojnika, levo nad Krnico se pnejo martuljške gore s Špikom in Škrlatico. Razgled proti jugu zapira pobočje Vršiča, zahodno pa se pobočje dviga proti prevalu Vratica med Nad Šitom glavo in Robičjem.

Koča je idealno izhodišče za lahke sprehode, gorska skupina Prisanka in Razorja ter veriga Mojstrovk pa vabi zahtevnejše planince in alpiniste na pohodniške in plezalne ture vseh težavnosti. Koča je vedno bolj priljubljena tudi med kolesarji in motoristi.

Erjavčeva koča na Vršiču je močno vpeta v zgodovino planinstva v gornjesavski dolini. Prvo kočo, Vosovo kočo, so leta 1901 zgradili in odprli člani takratne sekcije Nemško-avstrijskega  planinskega društva. Po prvi svetovni vojni je prešla v slovenske roke, popravili in povečali so jo člani Slovenskega planinskega društva. Poimenovali so jo po naravoslovcu in pisatelju Franu Erjavcu. Po drugi svetovni vojni smo jo v upravljanje prevzeli člani Planinskega društva Jesenice. 

Ker jo je po desetletjih pošteno načel zob časa smo se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odločili, da zgradimo novo. Po več idejnih projektih je bil sprejet sklep za projekt, ki ga je izdelal arhitekt Milan Žepič. Velike, zahtevne in za takratne čase drzne investicije se je lotil gradbeni odbor, ki ga je formiral predsednik takratnega gospodarskega odbora pri Planinskem društvu Jesenice, neutrudni Janez Košnik. Sestavljali so ga: predsednik Vojteh Koblar, predsednik PD Jesenice Pavel Dimitrov ter Jože Starc, Boris Pesjak, Ivo Ščavničar starejši, Stanislav Eniko, Ivo Zorman in Anton Tepina.

Po začetku gradnje so se gospodarske razmere v republiki Sloveniji zelo poslabšale in zaradi težav z zagotavljanjem širše družbene pomoči se je gradnja podaljšala na šest let. Glavnino sredstev smo prispevali v domačem društvu med delovnimi organizacijami nam je bila najbolj naklonjena Železarna Jesenice. S svojimi prispevki so se aktivno vključili Planinska zveza Slovenije in manjše delovne organizacije, društva in posamezniki, ki so pomagali finančno ter s prispevki v materialu in storitvah. Leta 1993 smo dosegli pomembno zmago. Premagali smo vse ovire in na mestu stare koče je stala nova, pripravljena, da sprejme in nudi gostoljubje nadaljnjim rodovom planincev. 

Posebne slovesnosti ob 30-letnici nove koče v društvu nismo pripravili, želimo le, da ostane prijazna, z dobro ponudbo, prenočišči in varnim zavetjem ob slabem vremenu za vse planince in druge obiskovalce Vršiča.

Fotografije so posnete ob otvoritvi Erjavčeve koče.