Bivaki in koče zaprtega tipa

Bivak I - IV, Lipovčeva koča in koča na Zadnjem Voglu

Bivaki PD Jesenice

Izraz bivak ima v gorništvu dvojni pomen. Prvi je bivak v steni, kjer smo zaradi objektivnih ali subjektivnih razlogov prisiljeni prenočevati v steni. Če pa smo namenjen na enega obstoječih bivakov, pomeni, da se bomo posluževali stalnega bivaka ali zavetišča, ki nam bo omogočal vzpone v njegovem okolišu.

Vse štiri Bivake I, II, III in IV ima v oskrbi Alpinistični odsek Jesenice. Več lahko preberete na strani AO Jesenice.

Bivak I

Bivak stoji ob robu krnice Velike dnine, malo nad vznožjem Velike Ponce, 2 do 3 ure hoje iz doline. Jeseniški gorniki so ga začeli graditi leta 1934, otvorili pa leto kasneje. 

V bivaku so štiri ležišča. Kuhanje je možno le, če kuhalnik prinesemo s seboj.

Bivak I je izhodišče za pristope na Ponce ter za plezanje v severnih stenah Škrlatice, Rakove špice in Rogljice.

Bivak II

Bivak stoji na robu planote Na jezerih, 2 do 3 ure hoje iz doline Vrat. Jeseniški gorniki so leta 1936 na gradbišče prinesli ves gradbeni material, z gradnjo so končali leto dni kasneje. Leta 2015 so jeseniški alpinisti staro Dvojko prepeljali v dolino in jopodarili Slovenskemu planinskemu muzeju v Mojstrani, na isto mesto pa leto kasneje postavili nov bivak.

V bivaku je 6 ležišč in solarni sistem za polnjenje mobilnih telefonov.

Bivak II je izhodišče za alpinistične smeri in pristope na Veliki Rokav, Veliki Oltar, Dovški križ in Šplevo.

Bivak III

Bivak stoji tik nad krnico Za Akom pod Široko pečjo v martuljških gorah, iz doline 1:30 ure hoje. Leta 1946 so ga postavili jeseniški alpinisti in planinci.

V bivaku 8 ležišč, štedilnik ter rezervoar s kapnico.

Bivak III je izhodišče za alpinistične smeri in pristope na Široko peč, Dovški križ, Oltar in Ponce ter za mnoge turno-smučarske smeri.

Bivak IV

Bivak stoji na obrobju planote Na Rušju med Dolkovo špico in Stenarjem. Mimo pelje poti iz Vrat na Škrlatico, tam se odcepita tudi poti čez Kriško steno v Krnico in čez Križ na Kriške pode. 

Prvi bivak so jeseniški gorniki postavili leta 1948, hud vihar ga je v zimi 1950/51 odtrgal s temeljev in ga odnesel 80 m daleč. Novega so odprli leta 1953. 

V Bivaku je 10 ležišč, vendar obiskovalci potrebujejo lastno podlogo za spanje.

Lipovčeva koča

Zgornje Rute 27

Manjša koča zaprtega tipa stoji v gozdu nad Gozdom Martuljkom. Je odlično izhodišče za obisk vrhov v martuljški skupini.

Koča sprejme do 20 oseb. V pritličju je skupni prostor z jedilnico, kuhinjo ter zidanim kaminom. Ni elektrificirana, za kuhanje je na voljo plinski štedilnik, voda je v potoku malo pod kočo, za razsvetljavo se uporabljajo sveče. Koča je v oskrbi MO jesenice.

Koča na Zadnjem Voglu

Ukanc 184b

Koča zaprtega tipa na planini Zadnji Vogel je stara več kot 50 let, zgrajena je v stilu tradicionalnih bohinjskih stanov. Lata 2015 so jo člani MO Jesenice, ki so skrbniki koče, popolnoma obnovili.

Koča sprejme do 8 oseb. Ima opremljeno kuhinjo, sanitarije so izven koče, voda je kapnica, pozimi je potrebno taliti sneg. Koča ni elektrificirana, za razsvetljavo se uporabljajo sveče in plinska luč.